Vsem bralcem “Sredine novičke” lep prijazen pozdrav. Upam, da se vam je v preteklem tednu zgodilo kaj simpatično “otroškega”, ki vas je nasmejalo, da ste se v svoji notranjosti počutili  “otroško, navihano, prisrčno.”  Morda pa nehote ta občutja skrijemo  pod “preprogo”. Tudi sama sebe zalotim, da se mi to kdaj zgodi.

Preden pa vam opišem, kaj je doživljal poslovnež, ki se je ujel v zanko lastnega perfekcionizna in ni znal stopiti ven iz nje, pa ponovno skupaj poglejmo v knjigo Janeza Štrosa  ” Tudi ti si angel”,  kaj nam sporoča: 

“Mogoče zdaj vem, mogoče razumem, da pripoveduje zgodbo, da slišim neslišen glas. Dalj ko gledam, bolj postaja vse živo in glasnejše. Pa le sam sedim in gledam v platno, nikjer nikogar. Gledam, poslušam in se sprašujem. Je to tista pametna duša, ki nagovarja, ki želi nastalo sliko spremeniti v nekaj živega. Je to tista ljubeča duša, ki prosi, naj častimo naše poslanstvo na tem svetu. Je to tista skrbna duša, ki želi, da bi skozi svoje poslanstvo živeli v ljubezni, širili ljubezen in dobro, s čimer bi največ darovali ravno sebi. Ne vem, mogoče sem blizu. Vem pa, vsak od nas je nekaj posebnega, vsak od nas ima posebno nalogo, da osvetli ta svet na svoj edinstven, unikaten način. 

Če ste v miru in poglobljeno prebrali zgoraj napisano misel, ste lahko začutili svoje globine, se morda vprašali o vašem življenju, vašem poslanstvu na tem svetu? Henry Miller, ameriški pisatelj in umetnik nam je podal zanimivo misel o umetniku: “Umetnik je inštrument, ki beleži nekaj, kar že obstaja, nekaj, kar pripada vsemu svetu, in kar je prisiljen kot umetnik vrniti temu svetu.” Kako prav je, da nam na srčen način izražena beseda umetnika zna potrkati na našo dušo, predramiti naše srce. Od nas, vsakega posameznika pa je odvisno, ali nas te besede predramijo, nam pomagajo, da lažje vzpostavimo stik s svojo dušo in se preoblikujemo v čuteče bitje do sebe in vsega okoli nas.

Dr. Barbara Ann Brennan nam opisuje primer poslovneža, ki ga je zdravila. Lahko ga imenujemo Peter. Sam se ni znal rešiti iz zanke perfekcionizma, dokler se ni naučil ubesediti svojega trpljenja. Petrovi domači so od njega pričakovali od njegove mladosti naprej, da bo na svojem področju postal slaven in  tudi finančno uspešen. Ko je Peter odrasel, je imel vedno v sebi občutek, da nikoli ne stori dovolj. Ta občutek ga je privedel v lastno nezadovoljstvo. In to nezadovoljstvo se mu je potem samo stopnjevalo. V sebi je začel čutiti praznino. Energetsko stanje njegove srčnega predela je bilo neprožno, na predelu primarnih čustev (2. avrična  raven) pa je energija zastajala. Tako je prišlo do situacije, ko je energetski predel tretje ravni pritiskal na drugo in zgodilo se je, da se lastnih čustev sploh ni zavedal več. So namreč otopela. Tako ga je nenehna praznina pripeljala do Barbare Ann Brennan. Z njeno pomočjo se je poglobil v občutja praznine, kjer je potem prišel do občutij samoobsojanja, sovraštva do sebe in se tudi izrazil. S fokusom pod vodstvom Barbare Ann Brennan, da je ostajal v polju praznine, se je sovraštvo spremenilo v trpljenje. Tako je Petru prvič uspelo občutiti bolečino, ko jo je nazadnje občutil, ko je bil še otrok, ko si je takrat že prizadeval postati popoln. Barbara  Ann Brenan ga je naučila, da je znal zavestno spreminjati tok energije, da mu ni povzročala čustvene blokade, temveč obratno, da je lahko začel prihajati  v stik s svojimi čustvi.

Tako se je Peter učil izražanja svojih čustev in ga je vse to spomnilo na svoje otroštvo, ko je vseskozi nosil v sebi občutek samozavračanja. Že kot otrok se je trudil staršem ustreči. V sebi se je Peter počutil kot slepar in je dejansko počel vse, da bi ustregel svojim staršem. Takrat je potem spoznal, kaj mora početi, da bo postal priden  in to počne tudi še v poslovnem svetu.  Peter je tako prišel do ugotovitve, da mu bo le popolnost prinesla ljubezen svojih staršev. Ko je to ozavestil, je postajal tudi v poslovnem svetu bolj pozoren, da si ni prizadeval za popolnost, da si je dovolil tudi padce. Tako se je njegovo celostno telo začelo postavljati v normalo, postalo je pretočno. Posledica te aktivirane pretočnosti so bili tudi njegovi boljši odnosi z drugimi.

Ta primer sem vam opisala z razlogom, da lahko začutite, kako kompleksno je naše telo, kako se odziva na vsak dražljaj, na vsak dih…

Morda se bo marsikdo našel v zgoraj napisanem primeru. Moram vam zaupati, da sem se tudi sama znašla na določenih področjih svojega življenja  v takšni zanki, kar je v meni pred mnogimi leti povzročilo zdravstveno neravnovesje, le da se takrat nisem zavedala vzroka, dokler nisem začela intenzivno delati na svoji osebni rasti in odkrivati vzroke, ki so me pripeljali do zdravstvenega neravnovesja.

Zato je za naše celostno zdravje še kako pomembno, da se znamo čustveno izražati, da spoznavamo sebe in pridemo do vzroka, ko smo s samoobsodbo mučili našega notranjega otroka. Nismo mu dopustili, da bi svoja čustva lahko do samega sebe svobodno oblikoval, kar je potrebno, da lahko notranji otrok zdravo živi v odraslem človeku. Ko namreč prenehamo tako ravnati s seboj, prenehamo tudi z drugimi ravnati tako. Ko se   sprijaznimo s svojimi mejami, ko sprejmemo svojega notranjega otroka, se lahko z vsem tudi sprijaznimo pri drugih.

Ko sprejemam sebe takšnega kot sem, se zavedam, da mora moj notranji otrok ohranjati sposobnost za čudenje in veselje do življenja. Notranji otrok v nas odraste lahko le deloma. Notranji otrok nam ohranja sposobnost za različna preprosta veselja, ki jih kot odrasel človek ni sposoben kreirati.

Moj in tvoj notranji otrok dragi bralec, ima ključ do mojega in tvojega “resničnega jaza”. Meni in tebi kaže pot do samega bistva.

Če bo vsak preživel več časa s svojim notranjim otrokom, bo spoznal svoj pravi jaz, ki ga pa sestavljajo vse pretekle izkušnje, ki smo  jih imeli.

Naslednjič se bomo v “Sredini novički” podali na pot raziskovanja, kako spoznati svojega notranjega otroka in  podala vam bom tudi določene vaje iz ljubezni do samega sebe,  da jih boste lahko izvajali v življenju.

Za današnji zaključek pa nekaj  simpatično otroškega. Uživajte.

Srečno in na snidenje naslednjo sredo.

Vaša Ida