Dragi bralci mojega bloga, teden je naokrog in sredina novička je pred vami, danes z drugim delom članka z naslovom “Kako naprej?” Hvaležna sem Življenju, da lahko tudi jaz dodam delček sebe za boljši svet. Hvaležna sem Življenju za vsakega izmed vas. Ko bi se vsi zavedali naših globokih osebnih notranjih in zunanjih povezav skozi življenje, generacije, narode, prostore, zgodovino, bi se marsikdo obnašal drugače, kreiral svoje življenje drugače….
Zakaj blokiramo svojo ustvarjalno energijo?
Te naše medsebojne globoke povezave pustijo na našem energetskem telesu žal tudi določene posledice.
Kadar preživljamo težke trenutke v našem življenju, si nekje sami poskušamo prizadevati, da ne bi občutili bolečine. To počnemo od naših otroških let dalje. Kako se bojujemo proti telesni bolečini? Poskušamo zavrniti zavest od dela, ki nas boli. Kako pa se bojujemo z duševno in s čustveno bolečino? Omiliti jo poskušamo tako, da skrčimo mišice in jo poskušamo izriniti v podzavest. Ta del podzavesti ohranjamo tako, da v življenju iščemo različne druge stvari, da pozornost odvrnemo stran od duševne in čustvene bolečine. Tako lahko nehote postanemo deloholiki ali lenarimo. Marsikdo potem postane odvisen od cigaret, mamil, alkohola, čokolade, lahko postane obseden s svojo izjemnostjo v pozitivnem ali negativnem smislu. Svoje probleme znamo projicirati na druge, zaskrbljeni smo zaradi vsega mogočega okrog nas, da lahko pred svojimi težavami ubežimo. Tako energijo usmerjamo napačno ali jo odvračamo, samo da ne bi občutili bolečine in se obenem tudi ne zmenimo, kaj smo, kdo smo in kaj čutimo v danem trenutku. Potem mislimo, da je naše početje na takšen način dobro.
Zelo pomembno je sledeče sporočilo: Predvidevamo, da nam bo uspelo, ne da bi čutili, kaj smo bili, kaj smo, kdo smo, pa ne gre v življenju. Za tovrstno reagiranje in razmišljanje plačamo v življenju visoko ceno, to je ceno našega življenja. Mislimo, da je dobro, da se izognemo bolečini tako, da prekinemo energetski tok, ki nosi v sebi bolečino. V našem energetskem telesu so posebni energetski tokovi, ki vsebujejo duševno, čustveno in telesno bolečino. Ko preprečimo negativno doživljanje bolečine, strahu, jeze pred bolečo izkušnjo, preprečimo hkrati tudi pozitivno doživljanje na duševnem, čustvenem in fizičnem področju. Teh dogajanj se sploh ne zavedamo, saj ko odrastemo, tako ravnamo že iz navade. Zgradimo si zidove pred našimi ranami. Žal pa nas ti zidovi ne varujejo samo pred ranami, temveč nam preprečujejo povezavo z našim globljim jedrom, to je z našim ustvarjalnim jedrom in tako zgubimo stik z njim, izgubimo svojo ustvarjalno energijo.
Kaj se dogaja z našo bolečino, prekrito z represijo s svojim izvorom iz ranega otroštva ali prenatalnega obdobja?
Dogaja se nam, da vsakokrat, ko zaradi določene boleče izkušnje ustavimo energetski tok, takšno izkušnjo zamrznemo tako energetsko, kot tudi časovno. Ustvari se nam blokada v našem avričnem polju. Ker se avrično polje sestoji iz energije – zavesti, pomeni ta blokada zamrznitev energije-zavesti. Tako del duševnosti, ki je povezan z določenim dogodkom, v trenutku, ko zaustavimo bolečino, prav tako zamrzne. Takšen del duševnosti je potrebno skozi proces odtaliti. Dokler ga ne odtalimo, ne zori z nami. Vzemimo za primer, ko smo bili stari leto dni in se je za nas zgodil travmatičen dogodek, je ta del duševnosti še vedno star leto dni, dokler ga ne odtalimo. Pa smo prišli do naših primerov iz življenja, ko se znamo kregati kot majhni otroci ali tako tudi odreagirati. S takšnim “otročjim” vedenjem dokazujemo, da nismo odtalili določenih blokad iz avričnega polja iz preteklosti. Tovrstnih energetsko – zavestnih blokad imamo vsi v življenju dovolj. V intenzivnem odnosu, ki ga lahko imamo z drugo osebo, smo lahko na določeni ravni odrasla oseba, lahko pa tudi užaljen, jezen otrok. Zaradi tovrstnih preklapljanj naše zavesti je naša medosebna komunikacija lahko tako zapletena.
Ker je sama tematika zahtevna in težka, bom nadaljevala s 3. delom v naslednji “sredini novički” čez teden dni. Podala vam bom primer iz življenja, kako se določena travma iz ranega otroštva ali prenatalne dobe prenaša naprej skozi življenje. Primer nas bo pripeljal do vpliva na odnos do partnerja oziroma partnerke.
Do naslednje srede srečno in vse dobro.
Ida