Dragi bralci in bralke moje “sredine novičke”. Prav lepo vas pozdravljam. Moja današnja objava sovpada z našim državnim praznikom ” Dnevom samostojnosti in enotnosti.” Pa smo resnično tudi kot posamezniki samostojni in enotni? To razmišljanje in iskanje odgovorov prepuščam vsakemu izmed vas – vašim predvidevanjem, vaši domišljiji, vaši resnici…
Za današnji uvod sem si izbrala misel Janeza Štrosa iz čudovite knjige “Tudi ti si angel – Ko govori duša“. Takole nam pripoveduje:“ Živi svoj čudež. Ne boš našel miru, če se mu boš izogibal.
Življenje se vrti z nepričakovanimi spremembami, vzemi jih kot izkušnjo, naj ti bo to kot izkušnja, priložnost za osebno rast. Izkušnja te pripelje do tistega, kar si želiš, z njo se naučiš, kaj je tvoj naslednji korak. Ne pozabi, iskanje miru ne pomeni biti v mestu brez ljudi, brez hrupa, izzivov. Pomeni, bodi sredi tega vrveža, le v srcu naj ostane mir.”
Ko začutimo v svoji globini Janezovo misel, se v nas prebudi nekaj posebnega. Nagovorjena je naša čista duša in čuteče, ljubeče srce. Kako pa je z nami v današnjem svetu, v svetu mask, kjer človek izgublja stik s seboj – zaradi svojih ran, zaradi svojih strahov, zaradi dokazovanja svetu, zaradi kupovanja ljubezni drugih oseb… …. In potem se lahko začne naše življenje vedno bolj zapletati.
V prejšnji sredini novički smo spoznali, kaj pomeni nižji jaz, višji jaz, kaj je z našimi maskami v življenju. Da bomo skupaj lažje razumeli, si bomo vzeli en praktičen primer iz življenja, ki se dejansko dogaja v naših medosebnih odnosih. Želim, da začutite razliko. Besede, ki jih izražamo v naši medosebni komunikaciji imajo lahko izvor od nižjega, višjega jaza ali maske. Zaradi tovrstne komunikacije lahko postanemo zmedeni, nas spravi v določeno zadrego.
Višji jaz reče: ” Ti si moja prijateljica.” Višji jaz v tem primeru tudi tako misli.
Ko reče maska jaza: ” Ti si moja prijateljica, ” razmišlja drugače. Misli si takole: ” Moja prijateljica boš samo do takrat, dokler velja, da sem jaz tista, ki sem dobra – in ne smeš niti pomisliti kako drugače.”
Ko reče nižji jaz: ” Ti si moja prijateljica,” razmišlja takole: “Moja prijateljica si le do takrat, dokler meni tako ustreza. Potem se me pa pazi! Ne smeš mi hoditi preblizu, drugače te bom uporabila za to, kar si želim in se tako izognem trpljenju. Če mi boš hodila preblizu in brskala po moji bolečini, se te bom znebila.” V tem primeru to pomeni lahko marsikaj. To pomeni lahko, da se z nekom ne pogovarjam, da se z njim ali z njo skregam, da sem močnejša v igri moči in se te osebe lahko tudi fizično znebim.
Čimbolj naša dejanja, ki izhajajo iz našega bistva, prekriva maska, se v nas prebuja občutek krivde in postaja vedno močnejši. In to nam odvzema življenjsko energijo. Ko zanikamo svoj nižji jaz, blokiramo svoje ustvarjalne energije. In tako se ujamemo v začaran krog trpljenja in lastne nemoči. Večji je ta krog, večja je tudi izvorna bolečina. To izvorno bolečino namreč prekriva namišljena bolečina določene jakosti in to nas v naši podzavesti spravlja v strah. Čisto vse nam pride prav, da si zakrivamo pogled na izvorno bolečino ali rano. In kaj se nam potem dogaja v življenju? Obrambni mehanizmi, ki so se sprožili pri zanikovanje izvorne bolečine ali rane so dostikrat izvor mnogih življenjskih telesnih bolečin in bolezni.
Nenehna uporaba naših obrambnih mehanizmov v življenju povzroča vedno več trpljenja in raznih bolezni
Ko v sebi zanikamo svojo jezo in bolečino, blokiramo s tem tudi svoja pozitivna čustva. In posledica je naša vedno večja otopelost. Življenje se nam ne kreira tako, kot smo si želeli. Življenje postaja kot rutina, vsakdanje. V nas umre volja do življenja (eros). Nimamo dovolj moči, da bi lahko ustvarili tisto, po čemer hrepenimo. Tako se začne rušiti naša vera v življenje. Ko se namreč izogibamo pred lastno bolečino, si s tem zapiramo tudi stik s svojim globljim bistvom. Začnemo pozabljati, kdo pravzaprav smo. Tako začnemo zgubljati stik s svojimi energijami, s pomočjo katerih ustvarjamo življenje.
Pomen vračanja k izvorni bolečini
Da se v resnici pravzaprav spomnimo, kdo smo, je edini način, da si svoje življenje kreiramo takšno, kot si ga dejansko želimo. S tem poskrbimo sami za svoje zdravje in dobimo tudi občutek varnosti, saj smo ponovno povezani s svojim bistvom. Da pa pridemo do svojega bistva, je potrebno odblokirati določene časovno- duševne konglomerate, ki so povezani med seboj in se dokopati do izvora bolečine ali travme oz. rane. Ko najdemo izvorno rano, se zgodi transformacija namišljene bolečine in s tem tudi naša osebna transformacija. Tehnik za odkrivanje izvornih ran je seveda dosti. Odločitev je na nas samih, za katero pot se odločamo, da se lahko pozdravimo s transformacijo sebe in zaživimo bolj kvalitetno življenje.
Potrebujemo kar nekaj časa, da lahko razmislimo o našem življenju, o naši izvorni bolečini, njeni maski…..da v sebi končno sprejmemo določene življenjske odločitve, ki nas peljejo v lepši danes in jutri. Za danes bo dovolj.
Naslednjo sredo bomo skupaj osebno rasli v razmišljanju o dualizmu v našem življenju in tudi o hrepenenju, ki nas potem pripelje do življenjske naloge.
Ker je danes državni praznik in sem hvaležna za vse naše prednike, može, žene, ki so nam zapustili to lepo deželo, kjer ima svoj dom tako trpljenje, žalost, jeza, kot tudi ljubezen, čuteče srce, medsebojno povezovanje…..se iz pravilnega izražanja obojega rojevajo lepe stvari, lepa besedila… Dodajam vam povezavo do znane slovenske pesmi neznanega avtorja. Z dodatnim klikom za začetek predvajanja ji prisluhnite. Morda vas bo popeljala v vaše spomine, v vaše otroštvo, mene je popeljala v spomine mojega otroštva, kjer sem prepevala v šolskem zboru in smo imeli čudovitega zborovodjo, ki nas je znal dobro motivirati, saj nam je vedno pred pričetkom vaje povedal kaj zanimivega iz življenja.
Hvala, ker me berete, dragi bralci in bralke v upanju in želji, da vam kakšna napisana informacija “Sredine novičke” koristi v vašem življenju. Če vas karkoli zanima s tega področja, se vam poraja vprašanje, ga lahko napišete pod komentar na spletni strani ali pa mi pošljete vprašanje na moj kontakt
Odgovorila vam bom po svojih najboljših močeh.
Do naslednje srede …. v letu 2019….. na snidenje…
Ida