Pozdravljeni vsi skupaj, drage bralke in bralci mojih “sredinih novičk.” Ste se kdaj v življenju vprašali, kdo je najboljši človekov svetovalec. Je to morda osebni trener, svetovalec, coach? Jaz osebno bi potrebovala nekaj časa, da bi ugotovila odgovor. Našla sem ga v latinskem pregovoru, ki se glasi takole: “Človekov najboljši svetovalec je čas.”
Danes se bom začela dotikati zanimive teme. Na trgu alternativne medicine je dosti različnih terapevtov in zdravilcev različnih smeri.
Preden pa s svojimi mislimi zajadram v globine razmišljanja, kakšno osebno pot mora prehoditi kvaliteten zdravilec, vzamem v roke knjigo “Tudi ti si angel”, izjemnega vsestranskega umetnika Janeza Štrosa. Le kaj nam želi sporočiti? V njej se skriva posebna modrost, ki je trenutno tudi meni še skrivnost. Pa poglejmo, kaj nam sporoča: “ V tišini se zaveš, da je vse življenje čudež. Največji, ker živiš. Preprosto si dovoli živeti.
Preprosto si dovoli živeti, vsak trenutek tega čudeža je čudež. Lahko boš odrinjen, mogoče ranjen. Lahko da padeš, poberi se. Dvigni se, tudi ta korak je čudež. Takrat se dvigni nad svoje strahove, zaživi vsak dan s polnimi pljuči, brez omejitev. Dvigni se, živi svoj čudež.
Obnemela sem ob tej napisani misli, ki je bila brez mojega vpliva. Vzemite si nekaj časa in se predajte napisani misli. Kakšni občutki vas prevevajo v vašem telesu? Meni jasno odzvanja v moji duši, da je vsak trenutek življenja čudež – vsak trenutek tega čudeža je čudež. Da vam zaupam moja občutja, občutim v sebi brezmejnost, neskončno našo medsebojno povezanost, posebno blaženost, dotika se mojih globočin duše, kjer je vse ena sama neskončna ljubezen.
Da človek lahko zraste v kvalitetnega zdravilca, mora iti skozi določeno pot svojega osebnega razvoja. Sama sem pred sedmimi leti opravila v Ljubljani izobraževanje pri Ericu Pearlu za opravljanje zdravilnih seans Ponovne povezave in same Ponovne povezave. Takrat sem se podala na to pot iz razloga, da želim pomagati ljudem. Potem sem v času po pridobljenih mednarodnih certifikath dr. Erica Pearla ugotovila, da mi nekaj še manjka. Iskala sem ta odgovor v sebi.
Ko sem se v letu 2013 srečala s pojmom “energetska medicina”, me je le ta pritegnila na izobraževanje. Skozi vse 3. stopnje izobraževanja pri dr. Suzani Landripet, zdravnici klasične medicine in toksikologinje, sem na samem začetku ugotovila, da se namenoma nisem začela poslovno ukvarjati v tistem času s Ponovno povezavo. Moje telo, moja duševnost, duhovnost, moj um so potrebovali določena leta osebne rasti. Ponovna povezava mi je odprla nova obzorja. V tistem času sem izgubila strah pred smrtjo. Ko sem se peljala iz zadnje seanse in mi je dr. Janez Aljančič naredil Ponovno povezavo, se mi je na poti domov zgodilo nekaj posebnega.
Še danes vidim ta odsek avtoceste, ko sem na odcepu iz Viča zavijala proti Gorenjski. Sijalo je sonce. Nenadoma na hitro sem se zazrla v sinje modro nebo z nekaj čudovito oblikovanimi oblaki. Začutila sem obzorje neba kot nekaj posebnega. Začela sem se dobesedno kopati v morju posebne ” božje ljubezni”. Solze so mi začele teči po licih. To so bile solze posebne sreče, posebnega daru “od zgoraj”, ki sem ga prejela v tistih trenutkih. Slovenščina ne pozna izraza, ki bi lahko opisala ta občutja. V moji duši so zapisana za večno. Čutila sem, da je onkraj tega zemeljskega življenja moj dom, kjer je ena sama neskončna brezmejna ljubezen, tako čista, tako nesebična. Rekla sem sama sebi: “Torej s fizično smrtjo ni konec življenja. Nadaljuje se v drugačni obliki. Moje življenje se nadaljuje v večnem življenju pod dirigentsko palico našega vsemogočnega ljubečega Stvarnika, ki nam je kreiral dovršeno telo v vsem, da imamo vsa orodja, da lahko to dosežemo.”
Začela sem poslušati ta tihi notranji glas. V sebi sem morala prečistiti mnoga prepričanja, različne travme, ki so bile zaznamovane energetsko v mojem energetskem telesu iz ranega otroštva, prenatalne dobe in genetski zapisi mojih prednikov. Takrat sem dojela, da je bilo prav, da sem se poslušala in da sem skozi nekaj let prišla do osebnega nivoja, da sedaj že nekaj časa pomagam ljudem kot posrednik k opomnomočenju za njihov življenjski vsakdan.
Vsak zdravilec postaja zdravilec skozi lasten individualni proces in je od enega zdravilca do drugega čisto unikaten. Nihče ne more zdravilske sposobnosti prenesti na drugega zdravilca. To je namreč nekaj, kar raste iz človekove notranjosti in iz njegove potrebe po osebni rasti.
Ker me je danes spontano zapeljalo pisanje o moji osebni izkušnji, bom za danes zaključila svoje misli. Vzemite si za sebe pravi čas. To ni “nikoli izgubljeni čas”. Je le poseben blagoslov za vašo prihodnost in večno življenje.
Za zaključek, kot vedno, želim podeliti z vami nekaj srčnega, kar se dotika moje duše. Upam, da se dotika tudi vaše duše.
Do naslednje srede srečno.
Vaša Ida