Prisrčen pozdrav vsem bralcem in bralkam mojih “Sredinih novičk”. Danes želim z vami podeliti moje razmišljanje o Medjugorju. Začutila sem ga v svojih globinah tudi po posebnih občutjih……..dotik brezpogojne ljubezni, dotik miru, dotik sprejemanja, dotik dajanja, dotik medsebojne povezanosti,  dotik duhovne globine, dotik našega Kreatorja – Stvarnika…..

Brezpogojna ljubezen se v življenju manifestira skozi dajanje pomoči potrebnim. Zato sedajle vzemam v roke knjigo Janeza Štrosa – dobrotnika, slikarja, pisatelja: “Tudi ti si angel” .

Odprla se mi je na sledeči misli. Preden vam jo napišem, vam moram priznati, da so mi  stekle  solze po licu, ko sem jo prebrala. Naključij ni v življenju. Vse se dogaja z določenim namenom. Včasih težko razumemo, ker določena situacija boli, a nam istočasno daje priložnost, da ob njej zrastemo, da postanemo boljši, čuteči, razumevajoči do sebe in drugih….Sedaj pa vam končno napišem, kje se mi je knjiga odprla: ” Toda, pogledal boš in videl. Oblaki, ki so zakrili sonce, noči brez meseca, videl boš nesrečo, žalost na obrazih, videl boš solze. Pogledal boš in videl, bolezen, osamljenost, videl boš strah in bedo. Videl boš in se vprašal, Kako obrisati solze? Kako pregnati strah in bedo? Naj zakričim iz dna duše, tam kjer me lahko slišijo. Poglej, oči ti povedo. Želim, da se vsi veselijo življenja, želim zdravja, smeha, prijatelje, miru za vse nas. Oči bodo vprašale. Lahko to naredimo za vse nas, si bomo potem rekli, človek sem, bomo takrat našli dobro v sebi, začeli uživati življenje. 

Koliko solza, žalosti, bolezni, osamljenosti, raznih zlorab, globokih čustvenih ran je prinešeno v dušah ljudi iz celega sveta in pridejo na duhovno poglobitev, da najdejo svoj notranji mir, da prosijo našega Stvarnika za njihova ozdravljenja na duši in na telesu, pa na drugi strani obilo zahval, odpuščanja….

Na ta prostor, na te kraje lahko pogledam tudi iz energetskega vidika. To so kraji, kjer se čuti brezpogojna ljubezen, kjer se čuti mir…..Ko se zvečer množice iz celega sveta zberejo k skupnim molitvam, prošnjam, zahvalam………se čuti en velik, neskončen mir, mir v srcu in duši posameznika….Tu so kraji, ko se srce enostavno odpre, ko oseba lahko joka in joka, ko izraža svojo bolečino, svoje travme……, ko stečejo solze sreče za čudežno ozdravitev, za duhovno prebujenje…… ogled skupnosti z odvisniki Cenacolo , srečanje s temi mladimi fanti, ki povedo svoje žalostne življenjske zgodbe, ko spoznajo skozi božji dotik   novo življenje…. takrat se lahko zamislimo in prejmemo marsikatere odgovore tudi za vsakega izmed nas…..

Če pomislimo samo na en trenutek življenja na našem planetu Zemlji, kaj vse se na njej zgodi lepega, srčnega, toplega – a žal tudi nasprotnega. Iz vseh teh dogodkov tako s strani narave, kot človeka lahko pridemo do končnega spoznanja, da edino brezpogojna ljubezen skozi globoko osebno vero lahko ozdravlja, celi rane, dela človeške zakone pravičnejše, iskrenejše….. A ko vzamem dnevne novice v roke…….dostikrat te ljubezni ni prisotne. Človek vsakodnevno pada na polju človečnosti – na žalost. Koliko smo nadzorovani  in koliko smo v resnici svobodni…… to je posebna problematika življenja tega trenutka.

Na vsakega vodilnega v državi, v podjetjih, različnih institucijah postavljam sledeče vprašanje: ” Kaj je smisel našega življenja?” Je morda smisel v grafih uspešnosti poslovanja podjetja, je smisel življenja v kopičenju bogastva, je smisel življenja v izkoriščanju šibkejših oseb od nas? Mar ni največja ironija življenja:” Rodimo se brez obleke, premoženja – vsega tega ne moremo odnesti v onostranstvo.” Lahko pustimo svojim potomcem naše imetje  v blagoslov ali težavo bodočim generacijam. Za doto, ki jo nesemo s seboj v večnost, pa je naš poseben “bančni račun” – račun naših dejanj v tem svetu.

Dobro poznamo tisti rek, ko nam pravi, da o politiki in religiji se ni dobro pogovarjati…..se vedno krešejo mnenja za in proti……

Sama osebno vem in čutim –  za mene Stvarnik obstaja, verjamem in verujem vanj. Čutim, da me ljubi brezpogojno. Poskušam slediti moralnim vrednotam. Vsak izmed nas se svobodno odloča in če kaj – ne smemo narediti v življenju sledečega, pa se to žal tolikokrat zgodi:”Ne sodi, da ne boš sojen”.  Da, globoke besede so to…..Vsak človek ima svojo življenjsko pot, včasih zavije levo, včasih desno…..je njegova svobodna volja. Pomagajmo ranjenim ljudem, da bodo našli smisel življenja, da bodo lahko vzljubili sebe in druge……..

Skozi poletne dni vam dajem v razmislek o smislu vašega življenja…..V sebi boste lahko odkrili še izjemne skrite darove. Pokažite jih svojim najbližjim…

Hvaležnost……odpuščanje……. dve temi, ki nista enostavni za to materialno življenje.

Sama osebno sem prepolna vtisov, občutij s tega kraja. Morda bo kdo rekel, saj je drugje tudi tako. Moje mnenje je …..vsak kraj ima svojo barvo čutenja, izražanja….in prav je, da si dovolite začutiti paleto barv čutenja na različnih krajih doma in po svetu……

Naslednjo sredo pa sledi nova tema…..pustimo se presenetiti…..

Za zaključek, kot vedno, pa se prepustite  nežni, a globoki pesmi. Njena vsebina je čuteča, ljubeča in sega onstran našega življenja. Dovolite si jo začutiti v vsej polnosti. 

Vaša Ida