Kako hitro čas beži in nova “sredina novička” je pred vami, da vam odstre kakšno novo tančico, da v vas prebudi tisto “nekaj”, da se boste resnično počutili bolje, dobro in se ne skrili za masko. To si privoščimo samo za tisti čas, ko je pustovanje, drugače raje ne, ker živeti v vsakdanu z masko škoduje zdravju in to z dneva v dan bolj močno, dokler ne zbolimo ali na psihi ali fizično ali celo oboje.
Dragi moji bralci in bralke, resnično vse se zgodi na ključ. Za uvod sem vzela v roke knjigo Janeza Štrosa, ki je postala moja spremljevalka “sredinih novičk”. Knjigo sem odprla na strani 48, kjer nam pisatelj in umetnik Janez Štros v besedi sporoča sledečo misel, ki je v sami srčiki globoko vodilo za naše življenje – hvala spoštovani Janez Štros
“Oči ti pripovedujejo. Poglej, in videl boš človeka, videl boš njegov nasmeh, njegov srečen obraz, slišal njegovo toplo besedo. Poglej,
videl boš lepoto narave, začutil neizmerno hvaležnost, srce se bo napolnilo z ljubeznijo in srečo. Vse je polno življenja, miru in sreče.
(Janez Štros, Tudi ti si angel – Ko govori duša, Samozaložba, Kranj 2018).
Mar nam ne govori zgornje besedilo o ravnotežnem sistemu v našem življenju takrat, ko je vse v ravnovesju?
Kako pa se obnašamo mi v življenju? Ko bi morali v življenju posvetiti več pozornosti našemu ravnotežnemu sistemu, pa tega ne storimo, postajajo njegova sporočila vedno glasnejša in se nam začnejo kazati kot bolečina. Če se na začetku ne zmenimo za njo, postaja vedno močnejša in vztraja toliko časa, dokler nečesa ne ukrenemo.
Opravite si lahko osebni test. Vprašajte se, ali vas v telesu kaj boli in koliko časa to že traja? Ko si boste postavili tovrstna vprašanja, se boste srečali z občutjem nelagodja, ki ste se ga naučili zanikovati in to lahko počnete že leta. Vsi to počnemo v življenju, pa se dostikrat tega sploh ne zavedamo. Bolezen si pravzaprav ustvarimo kar sami, ker se ne menimo za tovrstna sporočila in s tem posledično ne poskrbimo za svoje zdravje.
Zakaj namreč kar vztrajamo v tem zakritem “zanikovanju”? Najpomembnejši razlog je, ker nas je strah. Samo zanikanje namreč izvira iz strahu, ker se bojimo tega, s čimer bi se morali soočiti. Ta strah imenujemo tudi notranji tiger. Vsakdo izmed nas se nečesa boji v življenju. Vprašajte se po svojih strahovih, vse česa vas je strah? Strah je namreč tisti, ki upočasni ali zablokira zmožnost našega odziva na opozorila ravnotežnega sistema.
Če se v svojem življenju ne odzivamo pravilno na svoj ravnotežni sistem, si v njem ustvarjamo trpljenje. Strah in zanikovanje skupaj povzročita nastanek tega, česar se bojimo, ker s tem blokiramo svoje naravne sposobnosti za vzpostavljanje ravnovesja v organizmu. To drži čisto za vsako osebo.
Ko namreč sprejmemo dejstvo, da naše zanikovanje blokira naše naravne procese zdravljenja in rasti, potem si bomo lahko tudi lažje zapomnili, da so simptomi naši prijatelji in ne sovražniki. Le ti nas obveščajo o našem zdravstvenem stanju.
Važno je namreč, da verjamete in zaupate v svoj ravnotežni sistem, da ste odprti za vse, kar vam pove zdravstvena stroka in prijatelji, ki jim zaupate. Če prejmete določena sporočila, ki so si kontradiktorna, jih preverite in obenem prisluhnite svojemu ravnotežnemu sistemu. Tako boste našli pravo rešitev.
Za danes vas ne bom več utrujala, je bilo dovolj informacij in upam, da jih boste tudi akceptirali in sodelovali aktivno s svojim ravnotežnim sistemom v vašem življenjskem vsakdanu.
Naslednjič se bomo pa dotaknili zanimive teme o holografski vlogi ravnotežnega sistema. Zanimivo je, kako je povezano to naše življenje, mar ne?
Čez dva dni bo kulturni praznik. Želim vam, da ga preživite lepo in ga začutite v vsej svoji sporočilnosti, ki nam jo je dr. France Prešeren modro zaupal v mnogih pesnitvah, katerih pomen bomo dojeli lahko tudi šele čez leta.
Za zaključek današnje “sredine novičke” pa prisluhnite naslednji simpatični pesmi izjemnih Prifarcev in naših mladih talentov, srčne in sončne mladine naše prelepe domovine Slovenije iz Antonovega koncerta v Krškem.
Prilagam vam delček besedila (drugi del pesmi) in lahko doma ali kjerkoli ste, zapojete skupaj s Prifarci in mladimi (jaz sem jo že dostikrat zapela, ker mi je zelo pri srcu) :
Jeseni jata ptic je na brajdo priletela, Martinu je obrala grozdje in lepo zapela:” Ne zameri nam Martin, kaj smo ti storile. Grozdje tvoje je sladko, nič nismo ti pustile. ” ” Oj ptičice, oj ptičice, nič vam ne zamerim, svoje vince jaz vam dam, pa vse vam jaz odmerim, ker jaz imam prjatlov dost, mi bodo vinca dali, sam da boste pele mi na moji lepi brajdi .”
Lepo se imejte, kjerkoli ste in na snidenje naslednjo sredo.
Vaša Ida