Kako zanimivo se je odločiti in prelivati misli, čutenja, zahvale sredi noči, kjer slišim nekje v daljavi glas motorjev različnih vrst vozil. V tem trenutku se v mislih zahvaljujem Življenju z veliko začetnico, ki me pelje po poti različnih življenjskih preizkušenj. Danes se dobro zavedam, da sem to, kar sem, samo zaradi vseh poti in stranpoti, ki so in še oblikujejo mojo osebnost. Mojo življenjsko pot oblikujejo čudoviti učitelji in učiteljice, za kar sem jim neizmerno hvaležna.
Kako lažje mi je zreti v življenje, ko se ne zapletam v kolektivne vzorce razmišljanja. V mislim se usedem na en čudovit oblak z mavrično obrobo in zrem na življenje od “zgoraj”. Kako bolje se počutim, ker se globoko v sebi zavedam, da smo na določenem nivoju vsi povezani med seboj – da smo eno. Hvaležna sem Kreatorju za dotike enosti na duhovnem nivoju.