Lep prisrčen pozdrav dragi moji bralci in bralke “Sredine novičke”
Pretekli teden sem vam obljubila, da vam bom podala primer iz življenja, kako se določena travma prenaša lahko iz ranega otroštva naprej skozi življenje. Vzemimo si za primer občutek zapuščenosti. Oglejmo si zgodbo moškega z imenom Andrej (Oseba je izmišljena, sama zgodba pa nam ponazarja resnične usode številnih ljudi).
Ko se je Andrej rodil, so ga ločili od matere, ker so ga dali v inkubator zaradi premajhne teže in prezgodnjega rojstva. Potem je bil znova ločen od matere, ko je odšla čez dve leti v porodnišnico roditi drugega otroka. Ko je bil star deset let, je njegova mati zbolela in je ponovno morala oditi v bolnico. Otrok lahko zaradi tovrstnih izkušenj, ki ima nadvse rad svojo mater, da ga bodo vsi, ki jih ima tako rad, nekoč tudi zapustili. Kadarkoli se zgodi kasneje tej osebi podobna situacija, ga preplavi obup kot prvič, ko je bil ločen od matere, ko se je rodil.
Takšno travmatično doživetje pa je osnova za oblikovanje namišljenega sklepa. Le ta temelji na izkušnji, v danem primeru na občutju zapuščenosti. Svoj izvor ima v ranem otroštvu.” Če imam rad, bom zapuščen.” In potem tovrsten sklep obarva vse ostale podobne situacije skozi otroštvo v odraslo dobo. Logično je, da se tega dveletni Andrej ne zaveda na zavestnem nivoju, se pa ohranja v njegovem sistemu prepričanj in ga to potem spremlja skozi življenje.
V Andrejevem primeru so se združili vsi dogodki (porodnišnica, materin odhod v bolnico pri dveh in desetih letih). Andrej je reagiral na podlagi namišljenega sklepa in ne dejanske situacije. V takšnih in podobnih situacijah pride do pretiranih čustvenih odzivov, ki niso v sorazmerju z dejansko situacijo.
Namišljeno sklepanje pa lahko v odrasli dobi povzroči nove travmatične okoliščine, ki so podobne izvorni. Andrejeva podzavestna pričakovanja, da ga bo nekdo zapustil, lahko od partnerke zahteva preveč dokazov, da ga resnično ljubi ali jo celo obtožuje namere, da ga namerava zapustiti. Takšno podzavestno obnašanje partnerja njegovo partnerko lahko resnično pripelje do trenutka, da odide iz njegovega življenja. V resnici pa Andrej ravna tako, kot da si zasluži, da ga nekdo zapusti. S tem je v bistvu zapustil sam sebe.
Nikoli v življenju ne smemo podcenjevati moči tovrstnih namišljenih sklepov. Ko se zavemo pri sebi tovrstnih namišljenih sklepov, smo prišli do ključa, da imamo možnost osebne transformacije na poti v zdravje in srečo. Vsi imamo veliko namišljenih sklepov, okrog katerih se združujejo in kopičijo zamrznjeni duševni – časovni konglomerati. Podobne izkušnje se povezujejo med seboj na energijskem nivoju. Tako nam zmrznejo delci naše zavesti – duševne energije. Ko začne prejemati telo dovolj osnovne življenjske energije, se ojača tudi avrično polje in postopoma se začne taliti zamrznjena zavest oz. duševna energija. Proces zdravljenja na energetskem nivoju lahko traja različno dolgo, odvisno od števila preteklih travmatičnih dogodkov in njihove jakosti. Ko se te energije integrirajo v človekovo avro, se sprostijo, lahko človek zaživi in najde svojo ustvarjalno energijo.
Če se ozremo na primer Andreja in njegove partnerke, ki ga je lahko tudi zapustila zaradi njegovih namišljenih sklepov, se bo po integraciji energije v njegovem avričnem polju začelo Andrejevo življenje spreminjati. Nikoli več ne bo zapustil sebe pri podzavestnem poskusu najti nekoga, ki bo skrbel zanj. Ostal bo s seboj s prepričanjem, da je vreden partnerstva. Ko si bo Andrej ustvaril nov odnos do sebe, bo postal zanimiv za dekle, ki svoje energije ne usmerja v zapuščanje. Tako bo novo razmerje v tem primeru trdno.
Ste kdaj v življenju pomislili, da je možno, da nam različni dogodki otroštva prinašajo namišljene sklepe, čigar posledica so lahko tudi uničujoči partnerski odnosi ali pa tudi ostali medosebni odnosi?
Čez teden dni vam bom v 4. nadaljevanju poskušala približati tudi področje današnjih kroničnih bolezni z vidika poznavanja in raziskovanja iz področja energetske medicine in dotaknili se bomo področja naše izvorne bolečine.
Do naslednje srede srečno.
Ida