Lep prijazen pozdrav vsem mojim bralcem in bralkam “sredinih novičk”. Upam, da ste preživeli ustvarjalen in kreativen teden. Če bi kdo izmed vas vprašal mene, kako sem ga preživela jaz, bi vam odgovorila takole:” Bil je kreativen, ustvarjalen teden. Najbolj pa me je osrečil pogled na malo bitjece, pred katerim je še vse življenje in se je že začelo spogledovati s prvimi ovirami v življenju in jih uspešno tudi premaguje. Zanimivo je dejstvo, kako je majhen otrok spontan, naraven, vztrajen in mu uspeva. Za svoje življenje ne potrebuje nobene maske, samo preprosto je. To sem bila jaz, ste bili vi nekega dne…čez leta pa se je nabralo veliko vsebine, tako dobre kot tudi manj dobre. To so različna prepričanja, vzorci, ki jih živimo iz generacije v generacijo.
Poglejmo današnjo družbo, je kaj drugačna od pretekle? Odgovori bi bili prav gotovo različni. Vsak zgodovinski čas ima svojo družbeno preobleko. Vedno žal prevladuje peščica družbe, ki upravlja z večinskim delom človeške družbe. Osebno si želim, da bi bilo drugače, bolj človeško, toplo, pravično, pošteno, srčno. Ko opazujem naše voditelje države….se sprašujem….. so oni naš odsev ali smo mi njihov ? Če se boste zamislili globoko, boste lahko prišli do spoznanja, da je prisotno oboje. Komunikacija, ki jo zasledujem na družbenih omrežjih v tem času družbo krivično deli na stare in mlade, na zaposlene in brezposelne, invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami in ostale ranljive skupine pa so tako žalostna zgodba naše družbe v “razvitem svetu”.
Želim si, da zraste stopnja človeške zavesti na višji nivo, da se vsak človek zaveda, da ima močan vpliv na skupno kolektivno zavest in da se zave dejstva, da negativno, nepošteno najbolj škoduje njemu samemu, lahko na kratki ali dolgi rok… čas je relativen……
Želim si, da si vzamete nekaj časa in si preberete moj članek na povezavi , ki sem ga objavila na spletnem portalu Svetloba. si pred dobrim letom dni in je aktualen še danes, vsak dan posebej……
V tem trenutku se resnično počutim tako kot pravi znani rek:”Prosto po Prešercu.”
Kot čutim, tako tudi zlagam besede skupaj. Tako sem za zaključek današnje sredine novičke odprla res izjemno čutečo dobrodelno knjigo z naslovom: ” Tudi ti si angel – Ko govori duša”.
Naključij ni v življenju, vse je na ključ. Pisatelj Janez Štros nam sporoča iz globin svoje duše in srca sledeče:
Toda pogledal boš in videl. Oblake ki so zakrili sonce, noči brez meseca, videl boš nesrečo, žalost na obrazih, videl boš solze. Pogledal boš in videl, bolezen, osamljenost, videl boš strah in bedo. Videl boš in se vprašal. Kako obrisati solze? Kako pregnati strah in bedo? Naj zakričim iz dna duše, tam kjer me lahko slišijo. Poglej, oči ti povedo. Želim, da se vsi veselijo življenja, želim zdravja, smeha, prijatelje, miru za vse nas. Oči bodo vprašale. Lahko to naredimo za vse nas, si bomo potem rekli, človek sem, bomo takrat našli dobro v sebi, začeli uživati življenje.
Danes sem si namenoma dovolila biti v pisanju “prosta”. Upam, da sem kljub raznolikosti znala v vas prebuditi marsikaj, na čemur boste gradili od danes naprej svoj lepši vsak trenutek življenja brez “pihanja” ostalega vetra, temveč z lastnim odločanjem. Lep pozdrav do naslednje srede z aktualno tematiko.
Pa vabim vas tudi na dvodnevno delavnico. Pridite, ne bo vam žal.